Prstke sem začel premikati 2. 9. 1986 v porodnišnici Novo mesto. Kot tretji otrok sem se rodil mami Jožici in očetu Janezu. Pridružil sem se dvema starejšima sestrama Petri in Jerneji, ki sta se kasneje tudi glasbeno udejstvovali. Z diatonično harmoniko, ki si jo je kupil oče, sem se srečal v domači hiši. Oče takrat pravih možnosti za učenje ni imel, saj nihče ni hotel nič pokazati. Vedno bolj sem prosil starše:"Rad bi moniko!" Svojo prvo harmoniko, ki je bila "majhna klavirka", sem tako dobil pri treh letih. To harmoniko sem raztegoval po celi vasi in zraven prepeval. Včasih se mi je zraven pridružil še sosed na orglicah. Ko je na televiziji nastopal kakšen ansambel, sem zraven veselo »cigulil«.
Ker je bila doma »frajtonar'ca«, sem po nekaj letih »ciguljenja« očeta prosil, naj mi kaj pokaže in tako sem se naučil prvo pesmico. Prve korake v svet glasbe in predvsem diatonične harmonike pa mi je pri sedmih letih pokazal g. Srečko Rozman z Rake. Z ansamblom je igral na eni zabavi in takrat sem rekel, če bi me ta stric naučil igrati harmoniko. Tako sem ob zaključku prvega razreda osnovne šole že javno nastopil na prireditvi. Tam je nastopal tudi priznani harmonikar Henrik Burkat – Henček in rekel:»Iz tega fanta bo še nekaj«.

Ko sem bil star osem let, sva se našla s tedaj že prekaljenim harmonikarjem g. Tonijem Sotoškom, ki je ostal moj učitelj vse do danes, ko ga še vedno rad poprosim za kakšen nasvet. Toni me je veliko naučil. Razkril mi je marsikatero »muzikantsko« skrivnost, ki me je, ko sem jo obvladal, pripeljala do uspehov.

Glasbeno pa sodelujem tudi z drugimi priznanimi glasbeniki, kot so: g. Brane Klavžar, g. Zoran Zorko, g. Mirko Šlibar, idr...

Kmalu so prišli prvi nastopi, tekmovanja in tudi uspehi. Nagrade na raznih tekmovanjih so bile plačilo za ves trud, ki sem ga vložil v vajo, in hkrati vzpodbuda za vnaprej. Vse te nagrade pa niso bile samo moje, pač pa od vseh, ki so me spodbujali in se trudili z mano. Več podrobnosti o nagradah in uspehih si lahko preberete v meniju Uspehi.

Vseskozi pa sem pridno hodil tudi v šolo. Po končani osnovni šoli Frana Metelka v Škocjanu sem se vpisal na Ekonomsko gimnazijo v Novem mestu. Eno leto sem bil tudi Zoisov štipendist. Ker pa se zavedam, da je pomembna tudi glasbena izobrazba, sem poleg ekonomske gimnazije obiskoval še Glasbeno šolo Marjana Kozine v Novem mestu. Tam sem pridobil tudi teoretično znanje in končal višjo stopnjo glas bene šole za oddelek diatonične harmonike. Znanje iz glasbene šole mi pomaga, da znam »brati note« in tudi sam zapišem skladbo v notnem zapisu. Eno leto sem obiskoval tudi ure klavirja na Konservatoriju za glasbo v Novem mestu. Po uspešno opravljeni maturi sem študentska leta preživljal na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, smer trženje. Tako sem med tednom stanoval v študentskem domu v Rožni dolini, med vikendi pa vadil doma in obiskoval tekmovanja. Maja 2011 sem tudi diplomiral in si pridobil univerzitetni naziv.

Z željo, da bi znanje in izkušnje, ki sem jih pridobil, delil z drugimi, sem registriral zasebno šolo diatonične harmonike z imenom DiaTon. Več o šoli harmonike si preberite v meniju Šola harmonike DiaTon. Ustvarjam lastne skladbe in tudi skladbe za ansamble. To delo opravljam odgovorno in z veseljem. Najlepše pri vsem tem pa je, da se hobi prepleta z mojim delom.

Poleg ukvarjanja s harmoniko pa rad delam tudi doma na kmetiji. Poprimem za vsako delo, največ pa mi pomeni, da grem lahko med živali in jih oskrbujem. Življenja na kmetiji in podeželju ne bi zamenjal. Poleg vseh obveznosti pa najdem čas tudi za prijatelje (ki me kličejo Janko) in hobije.

Na tisoče prevoženih kilometrov, ogromno ur vaj in veliko odrekanj ni bilo zaman. Zahvala velja vsem, ki so mi kadarkoli pomagali s svojim znanjem, me usmerjali, svetovali, bodrili in se z mano veselili mojih uspehov ter mi čestitali. Hvaležen sem celi družini, ki me na tej glasbeni poti vsestransko podpira. Hvala tudi moji »lepši polovici« Nejki.

»Glasba je čudovita, če jo spoštuješ in v njej uživaš, hkrati pa z njo osrečuješ druge!«